Stóri hikstinn

china-oil_2Menn nota gjarnan gröf eins og žaš, sem er hér til hlišar, til aš skżra hękkandi olķuverš. Žaš er aušvitaš augljóst aš eftirspurn Kķna eftir olķu hefur aukist hratt sķšustu įrin. Og margir horfa į svona sętar myndir og segja sem svo: "Augljós fylgni. Žaš er eftirspurnin ķ Kķna sem hękkar veršiš". Meš gįfulegum svip og af miklum alvöružunga. Ég meštalinn.

En žį mį eins spyrja į mót. Af hverju ķ ósköpunum hélst veršiš hóflegt og žokkalega stabķlt žar til allt ķ einu seint į sķšasta įri? Og af hverju hefur olķuveršiš undanfariš hękkaš hrašar en vöxturinn ķ Kķna?

china_oil_1980-2006

Hér er lķka stöplarit sem sżnir sķaukna olķunotkun Kķnverja. Barrrasta 400% aukning į 10 įrum. Žetta er nįttśrulega bara bilun. En ķ reynd er žetta smotterķ. Kķna notar ekki nema rśm 9% af olķunni (um 8 milljón tunnur). Mešan Bandarķkjamenn nota 20 milljón tunnur į dag eša 25% af allri olķuframleišslunni.

Ergo: Vöxturinn ķ Kķna skżrir ekki einn og sér veršhękkanirnar. Žetta er samsull af aukinni eftirspurn, spįkaupmennsku, fallandi dollar, markašsstreitu o.s.frv. Og žó svo olķunotkun Kķnverja muni aukast um 50% fram til 2025, eins og margir spį, er žaš "ašeins" aukning upp į ca. 4 milljón tunnur. Ég held aš žęr muni finnast. T.d. į ķslenska landgrunninu! En vissulega getur oršiš nokkuš dżrt aš nį žessari olķu upp į yfirboršiš. "We have reached the end of easy oil" er lķklega nokkuš réttur frasi.

chinaimage008

Hér til hlišar er enn ein myndin. Sem sżnir hvernig menn sjį fyrir sér sķaukna eftirspurn frį Kķna. Žetta er kannski besta skżringin į aukinni spįkaupmennsku. Žvķ gangi žetta eftir mun olķan vęntanlega įfram hękka ķ verši. Sem gerir olķu freistandi fyrir spįkaupmenn. En žessi mynd er reyndar hįlfgert bull aš žvķ leyti aš hśn gerir ekki rįš fyrir neinum efnahagslegum skakkaföllum.

Ef myndin er óskżr mį smella į hana til aš fį hana stęrri. Hśn sżnir hvernig innflutningur Kķnverja į olķu eykst en framleišsla žeirra stendur nįnast ķ staš. M.ö.o. žurfa žeir aš kaupa meiri olķu ķ śtlandinu. Og žar meš keppa viš ašra, t.d. Bandarķkin. Žetta žrżstir veršinu upp.

Cartoon_Bye_to_cheap_oiljpg

Ein mikilvęgasta regla fjįrfesta er aušvitaš "what goes up will come down". Mašur bķšur spenntur eftir žvķ aš kķnverska undriš hiksti rękilega. Og eftirspurnin minnki. Tķmabundiš. Samt sem įšur eru žaš enn Bandarķkin sem eru langstęrsti olķuneytandinn og olķuinnflytjandinn. Og žaš er fyrst og fremst eftirspurnin žašan og įstandiš ķ bandarķska efanahagslķfinu, sem er hinn raunverulegi įhrifavaldur į olķuveršiš.


mbl.is Drekahagkerfiš glatar samkeppnisforskotinu
Tilkynna um óvišeigandi tengingu viš frétt

« Sķšasta fęrsla | Nęsta fęrsla »

Athugasemdir

1 Smįmynd: Baldur Fjölnisson

Nśverandi einkabķlaeign Kķnverja samsvarar žvķ aš hér į landi vęru um 10 žśs. einkabķlar. Do the math. Žegar žeir verša oršnir hįlfdręttingar į viš okkur, eftir žetta 10-15 įr, hafa žeir bętt viš sig 500 milljónum einkabķla (um 60% af nśverandi flota HEIMSINS). Žį er eftir aš reikna meš aukningu ķ öšrum žrišjaheims löndum sem einnig eru aš rķfa sig upp śr engu. Nś, sķšan bętist milljaršur viš ķbśafjölda jaršar hvern įratug žannig aš žaš er augljóslega gķfurlegur vöxtur framundan ķ olķunotkun heimsins.

Baldur Fjölnisson, 16.6.2008 kl. 17:40

Bęta viš athugasemd

Ekki er lengur hęgt aš skrifa athugasemdir viš fęrsluna, žar sem tķmamörk į athugasemdir eru lišin.

Innskrįning

Ath. Vinsamlegast kveikiš į Javascript til aš hefja innskrįningu.

Hafšu samband