Framhaldssagan um kjarnorkuna

Ķ morgin fleygši ég hér inn fęrslu um śran. Og lofaši framhaldi um hvernig śran er notaš ķ kjarnorkuverum. Moggamenn hljóta aš hafa rekiš augun ķ fęrsluna. A.m.k. kom žessi frétt um śranvinnslu Ķrana eins og skv. pöntun. Til aš tengja fęrsluna viš. Takk fyrir žaš. Sannleikurinn er aušvitaš annar; Orkubloggiš er bara svo gjörsamlega mešvitaš um hvar hjartaš slęr og tękifęrin liggja. Right?

Nuclear_global_production

Ķ dag framleiša um 440 kjarnorkuver ķ 31 landi rśmlega 17% af öllu rafmagni ķ heiminum.  Bandarķkin eru stórtękust ķ žessum hluta orkuišnašarins, meš um 100 žśsund MW framleišslugetu frį kjarnorku (20% rafmagnsnotkunarinnar). En langhęsta hlutfall rafmagnsframleišslu meš kjarnorku er ķ Frakklandi (80%) og Lithįen (70%).

Athugiš aš hlutfallstölurnar į myndinni eru heldur lęgri, enda frį 2005. Af Noršurlöndunum eru žaš Svķžjóš og Finnland sem framleiša rafmagn meš kjarnorku. Žó svo mikil umręša sé um aš loka kjarnorkuverum, sérstaklega ķ Svķžjóš, er ekki ólķklegt aš bęši žessi lönd muni vešja enn frekar į kjarnorkuna. Žau hafa fįa ašra góša kosti ķ orkumįlum. Ķ Finnlandi er einmitt veriš aš smķša stęrsta kjarnorkuver ķ heimi žessa dagana (ž.e. stęrsta kjarnakljśf sem nś er ķ smķšum). Žaš rķs į eyjunni Olkiluoto viš sušvesturhorn landsins og į aš vera tilbśiš 2011. Veriš mun framleiša 1.600-1.700 MW. Žaš eru vel rśmar tvęr Kįrahnjśkavirkjanir.

Nuclear_Finland_olkiluoto

Hér til hlišar er mynd af žvķ hvernig veriš ķ Olkiluoto mun lķta śt. Finnar fengu fyrsta kjarnorkuveriš sitt snemma į 8. įratugnum. Sennilega er Finnland eina rķkiš ķ Evrópu žar sem žokkaleg sįtt er um aš rafmagniš skuli koma frį kjarnorku. Enda myndi annaš žżša gķfurleg śtgjöld vegna innfluttrar orku eša kola.

 

Nuclear_World_History

Ķ Bandarķkjunum er nś mikiš talaš um aš koma upp nżjum kjarnorkuverum. Žrįtt fyrir aš orkulöggjöfin žar fyrir vestan sé afar hlišholl kjarnorkuišnašinum, gengur "endurreisn" kjarnorkunnar žar žó hęgt. Eins og myndin hér til hlišar sżnir vel, hefur dregiš mjög śr byggingu nżrra kjarnorkuvera sķšustu 20 įrin. Įstęšur žess eru einkum žrjįr; lįgt olķuverš lengst af, slysiš į Žriggja mķlna eyju (og slysiš ķ Chernobyl) og einfaldlega andstaša viš kjarnorkuver sem var sterk į tķmum vķgbśnašakapphlaupsins. Ķ Bandarķkjunum hefur ekki veriš reist nżtt kjarnorkuver ķ žrjį įratugi!

Ķ sķšustu fęrslu Orkubloggsins var fjallaš um śrangrżti. Bandarķkin nota nś u.ž.b. 24 žśsund tonn af śrangrżti įrlega og žar af er um 90% innflutt. Ef įętlanir um stękkun bandarķska kjarnorkuišnašarins ganga eftir žżšir žaš einfallega aukna heimseftirspurn eftir śrani. Į sama tķma eru Kķnverjar meš stórtękar įętlanir um byggingu kjarnorkuvera.

periodic table

Śran - žetta makalausa frumefni - er aš finna nįnast śt um allt. Śran er t.d.tališ vera 40 sinnum algengara frumefni en silfur og 500 sinnum algengara en gull. En er fremur óvķša ķ vinnanlegu magni.

Stęrstu framleišendur śrangrżtis eru Įstralķa, Kanada og Kazakhstan meš samtals um 50% allrar framleišslunnar. Hvaš bestu śrannįmurnar er aš finna ķ Kanada. Nįnast allt śraniš kemur frį um tug landa og mešal annarra framleišenda mį t.d. nefna Rśssland, Namibķu, Nķger og Uzbekistan.

Til aš unnt sé aš nota śraniš til rafmagnsframleišslu ķ kjarnorkuverum, žarf aš aušga žaš. Kannski rétt aš śtskżra žetta stuttlega - frį sjónarhóli leikmanns ķ fręšunum sem er ašeins farinn aš ryšga ķ ešlis- og efnafręšinni. Žótt žau hafi, įsamt stęršfręšinni, veriš uppįhaldsfögin mķn ķ MH hér ķ Den. En sķšan eru lišin rśm 20 įr. Til allrar hamingju hef ég alltaf haft afskaplega gott minni. Ķ alvöru. Sem er aš sumu leyti galli - žvķ ég er nokkuš langrękinn. Rétt eins og Dabbi. Oddsson. 

Ķ śrangrżtinu er ekki allt śraniš alveg eins. Heldur samanstendur žaš af tveimur mismunandi samsętum. Annars vegar er  U235 (einungis ca. 0,7%) og hins vegar U238 (99,3%). Munurinn į žessum samsętum er eftirfarandi. U238 hefur 92 róteindir ķ kjarnanum og 146 nifteindir. U235, sem miklu minna er af, hefur einnig 92 róteindir en aftur į móti einungis 143 nifteindir. Žaš er ķ sjįlfu sér enginn munur į kśk og skķt - m.ö.o. er žetta sama frumefniš og aš mestu meš sömu eiginleika. En samt er stór munur į - žaš eru nefnilega miklu meiri lķkur į žvķ aš U235 (sjaldęfa samsętan) klofni. Og žaš er einmitt kjarnaklofnunin sem skapar hina grķšarlegu orku - kjarnorkuna - sem veldur miklum hita og er nżtt til aš framleiša rafmagn.

Nuclear_U235_fission_cycle

Klofnunin veršur žegar einmana nifteind rekst į kjarna U235 samsętunnar. Og žegar klofnunin skešur losna yfirleitt nokkrar nifteindir, sem svo rekast į kjarna annarra U235 samsęta og valda fleiri kjarnaklofnunum og kešjuverkun myndast. Rekist nifteind į hina samsętuna, ž.e. U238 sem er jś langmest af, gerist hins vegar sjaldan nokkur skapašan hlutur. Sem sagt er U235 beib, en ekki U238. Svona frį sjónarhóli lögfręšings, sem kann vel aš meta fallegar stelpur. Kannski vęri betri samlķking aš segja, aš U235 samsętan sé laus, lišug og til ķ tuskiš. En U238 samsętan hamingjusamlega gift og lķtur ekki viš nifteindum sem blikka hana.

Til aš flękja ekki mįliš, sleppi ég žvķ aš lżsa mismunandi tegundum kjarnakljśfa sem til eru. En til aš auka lķkur į aš nifteindir nįi aš kljśfa śrankjarnana, er śraniš aušgaš, eins og fyrr segir. Aušgun śrans felst ķ žvķ aš fjölga U235 samsętunum. Sem fyrr segir er um 0.7% af U235 ķ śrani, en meš aušgunarferlinu eykst žetta hlutfall ķ allt aš 3-5%. Fleiri U235 samsętur auka lķkur į įrekstrum nifteinda viš slķkar samsętur og žvķ veršur meira um kjarnaklofnanir.

Uran_enrichment-process

En hvernig fer žessi aušgun į U235 fram? Sįraeinfalt - og žaš vita Ķranar rétt eins Orkubloggiš. Sökum žess aš U235 er léttari samsęta en U238, er hęgt aš ašskilja samsęturnar. Žaš er gert meš sérstakri "skilvindu" (ég hef alla vega ekki betra ķslenskt orš yfir žessa tękni). Fyrst er žó śraninu (eša śranoxķši, sbr. lżsing ķ fęrslunni hér į undan um śrangrżti) breytt ķ s.k. śranflśorķš. Žessa lofttegund meš śrani, er tiltölulega einfalt aš nota til aš framleiša aušgaš śran. Ķranar eru sagšir hafa framleitt 300 tonn af śranflśorķši og eru žar af leišandi į žröskuldi žess aš geta framleitt aušgaš śran. Sem er mikilvęgt til aš geta rekiš kjarnorkuver.

En vandamįliš er aš aušgaš śran mį einnig nota ķ kjarnorkusprengju (sprengja meš venjulegu śrani myndi aftur į móti aldrei koma af staš žeirri kjarnaklofnun, sem naušsynleg er). Til aš geta smķšaš kjarnorkusprengju žarf nokkra tugi kķlóa af vel aušgušu śrani. Lķklegt er aš Ķranar žurfi all nokkur įr til aš geta nįš aš aušga svo mikiš śran. En spurningin er hvaš Bandarķkjastjórn og Ķsrael munu bķša lengi...

Nuclear_Power_Station

En til aš klįra žetta um kjarnorkuframleišsluna. Žegar hlutfall U235 ķ śranflśorķšinu er komiš yfir 3% er žvķ breytt ķ śrandķoxķš. Sem er tiltölulega einföld efnafręši. Žaš efni er eldsneytiš sem notaš er ķ kjarnaofninn (eša kjarnakljśfinn). Aušgaša śraniš ķ śrandķoxķšinu klofnar, žegar nifteindir rekast į kjarna žess, og viš žaš losnar grķšarlegur hiti. Um leiš losna nifteindir, sem rekast į ašra śrankjarna, sem klofna o.s.frv. Hitinn er notašur til aš mynda gufukraft sem knżr tśrbķnu og framleišir rafmagn. Nokkuš snjallt ferli.

nuclear_power_plant

Žvķ mišur er žar meš ekki öll sagan sögš. Gęta žarf žess aš halda kešjuverkuninni ķ kjarnakljśfnum innan hóflegra marka - annars getur t.d. myndast óstjórnlegur hiti sem ekki veršur viš rįšiš. En žaš er önnur saga. Ķ nęstu fęrslu veršur reynt aš spį um śran-eftirspurnina eftir nokkur įr. Žar veršur aš finna sterka peningalykt. Mjög sterka!


mbl.is Segir Ķrana ekki ętla aš hętta aš aušga śran
Tilkynna um óvišeigandi tengingu viš frétt

« Sķšasta fęrsla | Nęsta fęrsla »

Bęta viš athugasemd

Ekki er lengur hęgt aš skrifa athugasemdir viš fęrsluna, žar sem tķmamörk į athugasemdir eru lišin.

Innskrįning

Ath. Vinsamlegast kveikiš į Javascript til aš hefja innskrįningu.

Hafšu samband